Čustvena pismenost v vsakdanjem življenju

»Vsak se lahko razjezi – to je lahko. Ampak razjeziti se na pravo osebo, do prave mere, v pravem trenutku, zaradi pravega razloga in na pravi način – to ni lahko.«  Aristotel

Veselje, žalost, jeza, strah, sram, ljubosumje,… S čustvi izražamo odnos do nečesa, osebe, predmeta, stanja – pogosto odnos do sebe.  Če želimo biti uspešni v razvoju čustvene inteligence, moramo najprej spoznati sebe. Razviti moramo znati zavest o lastni osebnosti, željah, strahovih,… Moramo vedeti kakšen je naš odnos do samega sebe, da ugotovimo zakaj imamo čustva kot jih imamo. Tisto, kar moramo raziskati je poreklo naših čustvenih reakcij. Te se ne javljajo kar od nekod, ampak jih sami ustvarjamo v skladu s svojimi prepričanji. Če so ta prepričanja dobra za nas, to je druga stvar. Pogosto tudi čutimo nekaj kar ne znamo imenovati, saj teh čustev nismo izražali v otroštvu. Ne prepoznamo jih več. Zato se ponovno učimo čustvene pismenosti, da bi lahko bili v boljšem in popolnejšem kontaktu sami s sabo in drugimi. Izplača se. Vsak korak k spoznavanju sebe vodi do boljšega upravljanja sebe in do lažjega doseganja ciljev.

dr. Zoran Milivojević

Srbski psihiater in psihoterapevt dr. Zoran Milivojević, z dolgoletno prakso v Ljubljani in v Novem Sadu, je kot prvi v vzhodni Evropi dosegel status mednarodnega supervizorja in učitelja po standardih Mednarodne zveze za transakcijsko analizo. Originalnost njegovih misli ga je uvrstila med vodilne svetovne avtoritete na področju psihologije ljubezni. Od leta 2006 predava na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Je predsednik Zveze transakcijskih analitikov Srbije, strokovni direktor Psihopolis insituta in avtor knjižnih uspešnic, med katerimi so v slovenščino prevedene: Emocije – Razumevanje čustev v psihoterapiji, Formule ljubezni, Ulovimo ljubezen in Male knjige za velike starše.